LOGIKA
(Iz Wikipedije, proste enciklopedije)
Logika (grško: lógos – beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o mišljenju ter njegovih zakonitostih. Logika v ožjem smislu je znanost o pravilnem sklepanju. Tradicionalno je logika filozofska disciplina, v 19. stoletju pa je postala tudi del matematike in kasneje računalništva.
Zgodovina
Aristotel je utemeljitelj logike. Njegovi logiški spisi (njegovo osrednje logiško delo je O razlaganju – Peri Hermeneias) se ukvarjajo z zakonitostmi pravilnega sklepanja. Aristotel je sistematično razmejil logiko kot znanost o pravilnem sklepanju od sofistike, grškega miselnega gibanja, ki se je pogosto posluževalo paradoksov in prikritih zmotah v argumentih.
Sholastika je razvila Aristotelov sistem v logiko, ki jo danes poznamo pod imeni logika terminov, silogistika ali A-sistem. Najpomembnejša sodobna logika sta Frege in Russell. Utemeljila sta propozicijsko logiko, logiko, ki za razliko od Aristotelove logike ne operira s termini, temveč s propozicijami, s stavki. Propozicijsko logiko lahko sicer v zametkih zasledimo že v stoiški logiki.
Sodobnejši logiški sistemi so ponavadi utemeljeni na opustitvi nekaterih aksiomov iz starejših logiških sistemov ter uvedbi intenzionalnosti.
Matematična logika
Matematična logika je matematična disciplina, ki preučuje formalne sisteme v povezavi z načinom, kako opiejo intuitivna koncepta dokaza in računanja kot dela temeljev matematike.
Čeprav bi si laik lahko mislil, da je matematična logika logika matematike, je ta v resnici bližje matematiki logike. Sestavljajo jo tisti deli logike, ki jih lahko matematično modeliramo. Nekdaj se je tej disciplini reklo simbolna logika (za razliko od filozofske logike) ali metamatematika (ta izraz je dandanes omejen na nekatere poglede teorije dokaza), današnje ime pa je matematični logiki dal Peano.
