O logiki

LOGIKA

(Iz Wikipedije, proste enciklopedije)

Logika (gršško: lógos – beseda, smisel, misel, načelo) je filozofski nauk o miššljenju ter njegovih zakonitostih. Logika v ožžjem smislu je znanost o pravilnem sklepanju. Tradicionalno je logika filozofska disciplina, v 19. stoletju pa je postala tudi del matematike in kasneje računalnišštva.

Zgodovina 

Aristotel je utemeljitelj logike. Njegovi logišški spisi (njegovo osrednje logišško delo je O razlaganju – Peri Hermeneias) se ukvarjajo z zakonitostmi pravilnega sklepanja. Aristotel je sistematično razmejil logiko kot znanost o pravilnem sklepanju od sofistike, gršškega miselnega gibanja, ki se je pogosto poslužževalo paradoksov in prikritih zmotah v argumentih.

Sholastika je razvila Aristotelov sistem v logiko, ki jo danes poznamo pod imeni logika terminov, silogistika ali A-sistem. Najpomembnejšša sodobna logika sta Frege in Russell. Utemeljila sta propozicijsko logiko, logiko, ki za razliko od Aristotelove logike ne operira s termini, temveč s propozicijami, s stavki. Propozicijsko logiko lahko sicer v zametkih zasledimo žže v stoišški logiki.

Sodobnejšši logišški sistemi so ponavadi utemeljeni na opustitvi nekaterih aksiomov iz starejšših logišških sistemov ter uvedbi intenzionalnosti.

Matematična logika

Matematična logika je matematična disciplina, ki preučuje formalne sisteme v povezavi z načinom, kako opišejo intuitivna koncepta dokaza in računanja kot dela temeljev matematike.
Čeprav bi si laik lahko mislil, da je matematična logika logika matematike, je ta v resnici bližžje matematiki logike. Sestavljajo jo tisti deli logike, ki jih lahko matematično modeliramo. Nekdaj se je tej disciplini reklo simbolna logika (za razliko od filozofske logike) ali metamatematika (ta izraz je dandanes omejen na nekatere poglede teorije dokaza), današšnje ime pa je matematični logiki dal Peano.

(Visited 1 times, 1 visits today)