V petek, 11. oktobra, se je skupina 17 nadarjenih učencev v spremstvu učiteljev vkrcala na avtobus in se odpravila novim dogodivščinam naproti. Naš cilj je bil Bohinj, ker pa nam vedoželjnost ni dala miru, smo se prej odpeljali še v Mojstrano, kjer smo si ogledali Slovenski planinski muzej. Ko smo spoznali Jakoba Aljaža, Nejca Zaplotnika in Tomaža Humarja, smo bili najbolj navdušeni nad virtualnim poletom s Triglava v dolino Vrat, kjer se je avtor tega sporočila tako vživel, da je moral ob pristanku zacepetati v prazno. Dan smo zaključili v CŠOD Bohinj s filmskim večerom. Sobota je bila namenjena planinskemu pohodu, kjer smo naše velikopotezne cilje sicer malenkost skrčili in se mimo Bohinjskega jezera podali ob koritih Mostnice v alpsko dolino Voje do istoimenskega slapu. Med potjo smo med drugim spoznali tudi posebnost alpske favne, Bohinjskega rilčarja, kamnitega slončka (L. Elephantus alpinensis officinalis petrae), za katerega smo kasneje ugotovili, da je samo posledica rečne erozije v koritih. Hkrati je pokornost odpovedal gojzar udeleženke, zato smo si “mkgajversko” pomagali z lepilnim trakom. Ko smo mislili, da je dogodivščin več, kot jih lahko povprečni posameznik prenese, nas je pred domom že čakala gospa Tacar z risalnimi listi in svinčniki ter nas poučila o risanju alpske krajine, likovno udejstvovanje pa smo zaključili v akvarelni tehniki. Ljudje smo socialna bitja, zato so bile socialne igre po izbiri gospe Pirnat pred spanjem kot naročene. Nedelja se je sicer pričela z meglo, ki smo jo pregnali na plaži jezera in uživali v toplih jesenskih žarkih, kjer so nekateri slišali celo morske valove. Na avtobusu proti Ljubljani smo se tako vsi zadovoljno hahljali v brk, kako dobro smo izkoristili vikend.
ps. Opisovanje informacij geografskega, naravoslovnega in obče življenjskega značaja bi bilo dolgovezno, zato naj ostane v spominu udeležencev.
